Photo Blog

Posts tagged “Afrika

Quiver Tree Forest in Giants Playground

Po poskusu ropa, smo se, kar se je dalo hitro, odpravili iz Windhoeka. Prej je bilo seveda potrebno zamenjati razbito šipo, kar nam je ravno toliko podrlo plan, da smo morali spotoma najti zasilno prenočišče. Drugi dan smo uspeli priti kar daleč na jug do prve postojanke v Quiver Tree Forest kamp blizu Keetmanshoopa. Tukaj smo občudovali precej redka istoimenska “drevesa”, ki v resnici to niso. Še posebej pridejo do izraza, ko jih vidiš v tako velikem številu kot tukaj. Za popestritev med drevesi in skalami živi na stotine majhnih živalc – skalnih pečinarjev (to bi naj bilo njihovo slovensko poimenovanje), ki jih pogosto zamešajo z glodavci, vendar je pravzaprav njihov najbližji sorodnik slon – ja, 5-tonska siva žival z velikimi ušesi. Da nam popoldan ne bi bilo dolgčas, smo se udeležili hranjenja gepardov, ki jih imajo v kampu; enega izmed nas je gepard skoraj ugriznil, ampak to je že zopet zgodba zase … :) V bližini je še ena znamenitost, in sicer tako imenovan Giant’s Playground – kamnita pokrajina, kjer so se nekoč igrali “velikani” – s pomočjo fotk nadaljne predstave prepuščam vaši domišljiji…

QG 1 QG 2 QG 3 QG 4 QG 5 QG 6 QG 7 QG 8 QG 9 QG 10 QG 11 QG 12 QG 13 QG 14 QG 15 QG 16 QG 17 QG 18 QG 19 QG 20

Advertisements

Namibija

Prejšnji teden smo se vrnili s 5-tedenske avanture po že dolgo željeni državi na jugozahodu Afrike – Namibiji, no za dva dni smo skočili še preko vzhodne meje v Bocvano, ampak to je bilo ravno toliko, da lahko rečemo, da smo bili tam :)

V Namibiji živi približno dva milijona ljudi, tako kot v Sloveniji, le da je Namibija 40-krat večja od naše državice in je takoj za Mongolijo druga najredkeje naseljena na svetu. To se tudi občuti, saj se zna zgoditi, da se voziš cel dan in ne srečaš drugega avtomobila. Javni prevoz skoraj ne obstaja, tako da je bil edini pravi način potovanja najeti lastnega terenca s šotorom na strehi. Bivanja v lodgih si nismo mogli privoščiti, saj stanejo tudi nekaj sto evrov na osebo na noč, a kaj je lepšega, kot da ti ponoči delajo družbo razne manjše oz. večje živalce, kot recimo dva ogromna oriksa, katera smo tri dni zapored opazovali, medtem ko sta ponoči vztrajno topotala okoli naših šotorov. Veliko ljudi ima pomisleke ravno v tej smeri, vendar je z nekaj previdnosti vsak strah odveč, saj so živali pametnejše in se ljudem že v naprej na daleč izognejo, če se le da. Žal pa za našo izbrano vrsto ne morem napisati česa podobnega, namreč čisto prvi dan v prestolnici sva bila v bistvu tarča ropa, ki se na srečo ni iztekel v prid napadalcem. Med čakanjem pri rdeči luči so trije moški obkolili avto, z velikim kamnom razbili zadnjo šipo in zagrabili moj foto nahrbtnik, v katerem ni bila samo vsa foto oprema, temveč tudi večja količina gotovine, kreditne kartice, dokumenti in ostalo … Še danes ne vem, kako se mi je uspelo z eno roko stegniti nazaj, prijeti nahrbtnik, z drugo pa volan in speljati, medtem pa povleči ruzak naprej. Verjetno mi bo za zmeraj v spominu ostala slika, kako so nahrbtnik potegnili že na pol iz vozila :)

Spodaj je nekaj fotk z nakjučnih delov poti, nato pa lepo po vrsti!

N_1 N_2 N_3 N_4 N_5 N_6 N_7 N_8 N_9 N_10


Maroko – Medina, Cascades d’Ouzoud

Še zadnji post o Maroku, potem pa obljubim, da samo še sveža roba :)

Medina v Fezu je ena od “must see” lokacij, če ste v Maroku. V osnovi se ni spremenila že kakšno tisočletje, če izvzamemo nekaj modernih pridobitev, kot so npr. satelitski krožniki, ki kazijo neverjeten pogled v preteklost. Gre za območje za zidovi, ki velja, za največje urbano področje brez avtomobilov. Pa ne zato, ker jih ne bi hoteli, ampak ker so ulice enostavno preozke za njih. Transport zato še vedno poteka s pomočjo oslov in mul. Vedno je treba paziti na opozorilni klic “balak”, ki pomeni, da se umakni ali pa te bodo pohodili :) Medina se lahko pohvali tudi z največjo mošejo v Afriki in verjetno najstarejšo univerzo na svetu. Pravzaprav je vse skupaj tako veliko, da je težko videti kot celoto, nazaj pa ni mogoče stopiti zaradi okoliških stavb. V notranjosti medine najdemo več kot 60 vodnjakov, mnogo manjših mošej, nešteto stojnic, delavnic, tržnic in znamenitih usnjarn, ki jih je težko zgrešiti, glede na to, da te ljudje na vsakem koraku vabijo vanje, kar lahko po določenem času že postane precej tečno :) Ko se le odločiš za ogled, ti ob vhodu ponudijo vejico svežega mentola, da si jo držiš pred nosom in poskušaš omiliti neverjetno neznosen vonj. Kakršna dejavnost – takšen vonj, nič presenetljivega. V medini dandanes še vedno živi okoli 150 tišoc ljudi. Če se ob raziskovanju ulic ne boste izgubili, potem sta samo dve možnosti: niste vstopili več kot 100 metrov za obzidje ali pa imate v glavi vgrajen gps in naložene zemljevide, ki drugače pomojem sploh ne obstajajo :)

Tudi slapovi Ouzoud, ki se nahajajo okoli 160 km SV od Marrakecha, so lokacija vredna obiska. Visoki so 110 metrov, obkroža jih lepa narava, ki jo še popestrijo tamkajšnje opice. So zelo priljubljena destinacija za bogatejše domačine, ki pridejo tja na oddih, kar je bilo precej zanimivo opazovati.


Maroko – Todra, Dades Gorge, Atlas

Spet se je našlo nekaj časa, zato nadaljujem s popotniškimi fotkami iz Maroka. Skalnate formacije iz Todre in Dades Gorge ne potrebujejo besedneg opisa oz. nasprotno, celo škodil bi jim lahko. Najbolje da si to ogledate v živo, če pa to ni možno, vam lahko v tolažbo ponudim nekaj fotk :) Podobno je tudi s pokrajinami Atlasa, na žalost pa smo ga le na hitro prečkali v enem dnevu.


Maroko – Puščava – 2. del

Tako, tukaj je še drugi del fotk iz puščave. :)


Maroko – Puščava – 1. del

Ste že bili v puščavi? Seveda, marsikdo je bil. Nekaj manj pa vas je bilo tam med puščavsko nevihto. :) Pa ne mislim v terencu, ampak na hrbtu kamele in v ne najbolj primernih oblačilih. Na tone drobnega peska v kombinaciji z vetrom, slabše ne bi moglo biti. Nato še dež, za katerega bi sklepal, da bo zadevo še poslabšal, vendar če ne bi dvomil v vodotesnost moje fototorbe, je bila voda pravo olajšanje proti pesku v očeh. Fotoaparat je tako seveda ostal skrbno zapakiran do naslednjega jutra, ko smo se prebudili pod jasnim nebom.


Tanzanija

V arhivu se je skrivalo še nekaj fotk iz različnih delov Tanzanije :)

Myself and lovely snake

Krokodil


Zanzibar

V arhivu se je nakopičilo kar nekaj fotk, zato je potrebno po dolgem času spet kaj objaviti. Začnimo kar z Zanzibarjem brez dodatnega nepotrebnega teksta, saj Zanzibar pa ja vsi poznate :)

 

*živijo samo še v majhnem gozdu na jugu Zanzibarja* z dodatkom ingverja in limete


Safari 2. del – Lake Manyara, Tarangire

Za konec safarija sta ostala še dva nacionalna parka, precej manjša, vendar pa s svojimi nekaj več kot 3000 kvadratnimi kilometri prav nič manj zanimiva. Kot dokaz bom opisal le en dogodek, da ne bo preveč teksta (konec koncev bi naj to bil le foto  blog). Torej, opazimo razburjen trop opic, ki skače okoli neznane točke konflikta. Sprašujemo se, le kaj bi ta točka lahko bila. Ko se še nekoliko približamo, ugotovimo, da je ta točka bolj črta oz. vijuga, ki se ji z drugimi besedami reče kača, natančneje piton. In ne kakršenkoli piton, ampak piton, ki je pravkar pojedel eno članico opičjega tropa. Vsi smo ostali odprtih ust in tudi zaslonk :)

      

                   



Safari 1. del, Serengeti in Ngorongoro krater

Safari v svahiliju, najbolj razširjenem jeziku vzhodnoafriških držav, pravzaprav pomeni na splošno potovanje. Zame pomeni čisto nekaj drugega, nekaj najboljšega kar lahko človek vidi, najboljše kar sem do sedaj doživel. Na tisoče živali od bivolov, gnujev, zeber, različnih antilop, žiraf, slonov, nosorogov, nilskih konjev, do znamenitih afriških plenilcev; vse kar si prej videl samo v dokumentarcih, zdaj doživiš v živo – neprecenljivo. In še mimogrede, velik odstotek dokumentarcev o afriških živalih je posnet prav v teh dveh nacionalnih parkih, ki sta skupaj velika kot naša Slovenija :). Spati v šotoru pod zvezdnim nebom in poslušati “smejanje” hijen ter smešnih zvokov divjih prašičkov, biti priča krvavemu lovu najhitrejšega tekača – geparda, dobiti želje za dobro jutro od čisto pravega slona, medtem ko lezeš iz šotora še popolnoma zaspan, fotografirati levjo družinico na nekaj metrov v džipu z odprto streho, pri čemer ti mama prav neprijazno pokaže zobe, vstati še v mraku na vrhu kraterja s premerom 20 km s pogledom na divjo Afriko pod seboj in se prebujati skupaj z njo; vse to so stvari, ki so nepredstavljive komur  tega še ni doživel, zame nepozabne in upam, da ponovljive v čimkrajšem možnem času.

… in še najboljša pesem o Afriki :)

M.