Za predzadnji post iz ZDA sem izbral Las Vegas, ki nam je v osnovi služil kot izhodiščna točka, kljub temu pa smo ga ob treh nočitvah še kar temeljito pregledali. To je pa tudi vse, kar bom napisal in se držal dobre stare fraze: “What happens in Vegas, stays in Vegas.” :)
Slavni Grand Canyon je s svojo veličino seveda dih jemajoč, velika slaba stran pa je precejšnja gneča, tudi ob našem obisku, ko naj bi bila nizka sezona. Zaradi tega smo tam prespali le eno noč in se nato odpravili naprej. Nasprotno pa je prava majhna poslastica Saguaro NP, kjer lahko vidimo nešteto istoimenskih kaktusov, posamični primerki v velikosti tudi do več metrov – super motiv ob sončnem zahodu! Route 66 pa ne potrebuje posebnega komentarja, če si že ravno v bližini, se moraš peljati po njej, vsaj nekaj kilometrov :)
Kako lepo je posvojiti hrta (pravzaprav kateregakoli psa), smo se ponovno spomnili ob vstopu v novo leto na zdaj že tradicionalnem novoletnem sprehodu po Mariboru. Kot se za vzornega psa (lastnika) spodobi, so se hrtki pustili fotografirati samo na povodcu, no, na eni fotki pa sem le ujel tudi enega poredneža brez ;)
Po daljšem premoru nadaljujem z naslednjo objavo fotografij z našega potovanja po ZDA. Na zalogi imam še nekaj paketov fotk; vem, da bi marsikdo že rad videl fotke s katerega čisto drugega dela sveta, ampak, kaj morem, če pa je obiskana destinacija ponujala toliko različnih pokrajin, ki jih nismo mogli izpustiti. Prvi del je iz NP Petrified Forest v Arizoni, ki je močno presegel moja pričakovanja. Tam lahko vidimo fosilizirana debla dreves, ki so živela pred mnogo milijoni let, danes pa okamenela ležijo po slikoviti pokrajini in dajejo izgled, kot da bi jih nekdo za okras skrbno razporedil naokoli. Na nekaj fotkah sem jih za boljšo predstavo prikazal tudi pobližje. V drugem delu pa smo se odpravili 600 km stran v New Mexico, natančneje White Sands NP, kjer pa smo uživali v prostranosti puščave, katere glavna značilnost je, kot lahko sklepate že iz imena, popolnoma bel pesek. Še posebej zanimivo za tiste, ki ste že vajeni klasične, “rumeno-oranžne” barve puščave.
Messa Verde National Park in Canyon de Chelly National Monument nas oba popeljeta kar nekaj stoletij v preteklost, kar nam da misliti, kako so ljudje takrat preživeli v tej neizprosni pokrajini. Zanimivo si je bilo ogledati njihova bivališča, ki so si jih izdelali kar v živi skali in nastale so prave manjše vasi. Lokacija? Oba blizu točke “Four Corners”, ki je meja štirih zveznih držav, prvi v Koloradu, drugi pa 250 km stran v Arizoni. Za razliko od naravnih ali kulturnih znamenitosti, za katere že v naprej vsaj približno veš, kaj pričakovati, pa so najlepši trenutki potovanj sprotna presenečanja. Primer? Med vožnjo po brezpotjih še pred sončnim vzhodom, ko niti ne veš točno, kje si, hiter pogled proti soncu za oceno koliko časa je še, da ujameš pravo svetlobo, na obzorju pa trije prosto sprehajajoči se konji pred kuliso še temno modrega neba s prvimi toplimi žarki nasproti.
Ponovno je tukaj 4. oktober – svetovni dan živali. Imejmo jih radi… ne samo enkrat na leto.
Lovrenška jezera so vedno “in”, še posebej če imaš poleg tri vrhunske foto modele!
Preteklo soboto sem imel čast fotografirati poroko Nine in Roberta. Vreme nas seveda ni presenetilo, saj zadnje čase itak neprestano dežuje in nič drugače ni bilo tudi ta dan. Pravzaprav je na trenutke lilo kot iz škafa. Najmanj sta se sekirala prav ženin in nevesta, ki sta se popolnoma prepustila toku dogodkov in prav je tako. Pravijo, da naj bi dež na poročni dan prinašal srečo; sam sicer na splošno takim pravljicam ne verjamem, definitivno pa vem, glede na preživete trenutke z Nino in Robertom, da jima sreče in ljubezni ne manjka zdaj in jima je ne bo manjkalo tudi v prihodnje.
Monument Valley – še ena “must see” destinacija zahoda ZDA in verjetno prva asociacija večine ljudi ob izrazu divji zahod. Slednje predvsem po zaslugi Hollywooda, ki je tukaj posnel mnogo slavnih filmov. Brez nadaljnega izgubljanja nepotrebnih besed – res je, priznam, pokrajina je res slikovita in kljub temu, da nismo uporabljali filmske kamere, je tudi fotoaparat prišel kar prav :)
V Arizoni smo si kot izhodiščno točko izbrali manjše mesto Page, ki samo po sebi ni nič posebnega, česar pa nikakor ni mogoče reči za njegovo okolico. Naj samo omenim jezero Powell, nato znameniti Horseshoe Bend, kjer reka Colorado naredi svoj znameniti zavoj in pa fotografski raj – Antelope Canyon. Slednji je ena izmed kreacij narave, ki bi jo moral izkusiti vsak popotnik oz. fotograf, s tem da bi le temu moral nekdo po določenem času prisilno vzeti fotoaparat, da bi lahko nato samo še užival v kanjonu brez psihičnega pritiska narediti samo še eno dobro fotko :)
Marko Einfalt 
Nedavni komentarji