Maroko – Medina, Cascades d’Ouzoud
Še zadnji post o Maroku, potem pa obljubim, da samo še sveža roba :)
Medina v Fezu je ena od “must see” lokacij, če ste v Maroku. V osnovi se ni spremenila že kakšno tisočletje, če izvzamemo nekaj modernih pridobitev, kot so npr. satelitski krožniki, ki kazijo neverjeten pogled v preteklost. Gre za območje za zidovi, ki velja, za največje urbano področje brez avtomobilov. Pa ne zato, ker jih ne bi hoteli, ampak ker so ulice enostavno preozke za njih. Transport zato še vedno poteka s pomočjo oslov in mul. Vedno je treba paziti na opozorilni klic “balak”, ki pomeni, da se umakni ali pa te bodo pohodili :) Medina se lahko pohvali tudi z največjo mošejo v Afriki in verjetno najstarejšo univerzo na svetu. Pravzaprav je vse skupaj tako veliko, da je težko videti kot celoto, nazaj pa ni mogoče stopiti zaradi okoliških stavb. V notranjosti medine najdemo več kot 60 vodnjakov, mnogo manjših mošej, nešteto stojnic, delavnic, tržnic in znamenitih usnjarn, ki jih je težko zgrešiti, glede na to, da te ljudje na vsakem koraku vabijo vanje, kar lahko po določenem času že postane precej tečno :) Ko se le odločiš za ogled, ti ob vhodu ponudijo vejico svežega mentola, da si jo držiš pred nosom in poskušaš omiliti neverjetno neznosen vonj. Kakršna dejavnost – takšen vonj, nič presenetljivega. V medini dandanes še vedno živi okoli 150 tišoc ljudi. Če se ob raziskovanju ulic ne boste izgubili, potem sta samo dve možnosti: niste vstopili več kot 100 metrov za obzidje ali pa imate v glavi vgrajen gps in naložene zemljevide, ki drugače pomojem sploh ne obstajajo :)
Tudi slapovi Ouzoud, ki se nahajajo okoli 160 km SV od Marrakecha, so lokacija vredna obiska. Visoki so 110 metrov, obkroža jih lepa narava, ki jo še popestrijo tamkajšnje opice. So zelo priljubljena destinacija za bogatejše domačine, ki pridejo tja na oddih, kar je bilo precej zanimivo opazovati.
Madagaskar 2009
Po velikosti se Madagaskar uvršča na 4. mesto med otoki in na 46. mesto med državami. Po kriteriju edinstvenosti pa verjetno brez večjih težav zasede 1. mesto. To se občuti na vsakem koraku, v mestih in vaseh med ljudmi, ki so večinoma mešanica azijskih in afriških ljudstev, še bolj pa v naravi, saj naj bi na tako imenovanem Rdečem otoku prebivalo kar 5 % vseh rastlinskih in živalskih vrst na svetu, kar 80 % jih je endemičnih prav za Madagaskar. Izstopajo seveda lemurji, ki so bolj podobni kakšni plišasti igrački, kot pa pravi živali, kameleoni s svojimi čudovitimi barvami in še npr. fossa, po izgledu podobna manjši pumi, o kateri obstaja tudi mnogo lokalnih tabujev (na Madagaskarju znani kot fady).
Naše enomesečno potovanje smo omejili na osrednji in severo-vzhodni del otoka, glavni del pa so predstavljali trekingi po nacionalnih parkih. Obiskali smo jih 5, vsak zase poseben, popolnoma drugačen od ostalih. Od bolj sušnih pokrajin z znamenitimi koničastimi, apnenčastimi strukturami tsingy tsingy, do goratih predelov, kjer nadmorske višine presegajo celo naš Triglav, deževnega gozda, ki je dostopen samo s čolnom ali 5-dnevno hojo, otočka, kjer se srečata divja džungla in morje, kar še najbolj spominja na pokrajino iz filma Jurassic Park, pa do gozdov, po katerih na kilometre daleč odmevajo glasni klici indrijev, največjih lemurjev. Videli smo veliko in še več, npr. 13 vrst lemurjev v njihovem naravnem okolju, nekajkrat nas je celo obkolil cel trop in nam poklonil kar nekaj časa za opazovanje/fotografiranje (kaj bi takrat dal za kakšen boljši objektiv :)). V pogovorih z drugimi ljudmi smo ugotovili, da smo imeli veliko srečo glede opazovanja živali. Izstopa npr. kakih 20 min. dolgo srečanje s silky sifako, še posebej zaradi njegove redkosti, saj sodi med najbolj ogrožene primate na svetu, v naravi jih je samo še nekaj, v ujetništvu jih ni. Seveda našim pogledom niso ušli niti nešteti kameleoni, žabe, kače, gekoni, ptice, mongusi, razne žuželke ter zanimive rastline, večina z “madagascariensis” kot zadnjo besedo v latinskem poimenovanju.
V zadnjih nekaj dnevih smo si ogledali še Antananarivo, glavno mesto, in organizacijo Akamasoa, ki je nastala pod pokroviteljstvom človeka s slovenskimi koreninami, Pedra Opeke. Organizacija pomaga najrevnejšim Malgašem, da lahko nekako dostojno živijo, to pomeni, imeti streho nad glavo in službo, pa četudi je to delo v kamnolomu od zore do mraka za 2000 ariarijev na teden; 1 evro je vreden pribljižno 2800 ariarijev, pretvorbo naredite sami …
Madagaskar smo po enem mesecu kar težko zapustili, saj je bilo res super, edino kar nas je mučilo, je vprašanje o tem, kam oz. katero potovanje se sploh še lahko primerja s tem … V nadaljevanju je nekaj fotk, če se z miško pomaknete nad njimi, se pokaže kratek opis vsake.
M.
Za konec pa še par fotk hrane. Ja, res je tako dobro, kot izgleda, oz. še bolj. Izstopajo pa zagotovo zebujevi “stejki” in morska hrana vseh vrst!! Zraven pa seveda njihovo edinstveno pivo – THB, steklenica, 0,65 l, 5,4 % vol. :)
Marko Einfalt 
Nedavni komentarji