Las Vegas
Za predzadnji post iz ZDA sem izbral Las Vegas, ki nam je v osnovi služil kot izhodiščna točka, kljub temu pa smo ga ob treh nočitvah še kar temeljito pregledali. To je pa tudi vse, kar bom napisal in se držal dobre stare fraze: “What happens in Vegas, stays in Vegas.” :)
Saguaro, Grand Canyon NP in Route 66
Slavni Grand Canyon je s svojo veličino seveda dih jemajoč, velika slaba stran pa je precejšnja gneča, tudi ob našem obisku, ko naj bi bila nizka sezona. Zaradi tega smo tam prespali le eno noč in se nato odpravili naprej. Nasprotno pa je prava majhna poslastica Saguaro NP, kjer lahko vidimo nešteto istoimenskih kaktusov, posamični primerki v velikosti tudi do več metrov – super motiv ob sončnem zahodu! Route 66 pa ne potrebuje posebnega komentarja, če si že ravno v bližini, se moraš peljati po njej, vsaj nekaj kilometrov :)
Canyonlands National Park
V Canyonlands nacionalni park smo prišli brez nekih hudih pričakovanj in zato bili pozitivno presenečeni nad ponovno čisto novo, posebno pokrajino z izjemnimi razgledi nad kanjoni, ki sta jih ustvarila Green River in Colorado River. Zaradi pomanjkanja časa pravega trekinga v surovo divjino nismo uspeli doživeti, mogoče niti nič slabega, saj gre tukaj za res enega izmed bolj odročnih krajev. O tem se lahko prepričamo v filmu 127 Hours, posnetem po resničnem dogodku, kjer se je mlad popotnik zagozdil med skale in se po več dneh rešil na edini možen način, (opozarjam – spoiler alert), tako da si je sam odrezal eno roko. Prespali smo le enkrat in to na zadnjem od samo desetih mest, ki so v parku na voljo za kampirat. Z nekaj iznajdljivosti oziroma rahlim trikom smo si priborili naše mesto pod soncem. Edina znamenitost, kjer je najverjetneje vedno gneča, je popularni Mesa Arch. Spodnji del oboka namreč med sončnim vzhodom za nekaj trenutkov zažari, kot da bi bil umetno osvetljen. Kakorkoli že, narava se je v našem primeru odločila, da ne bo prenašala te neugledne gneče fotografov in je tik pred tem, ko bi sonce pokukalo izza skal, nad nas poslala oblake in fotografije so splavale po vodi. Pa še prav je imela!
San Francisco, Bonneville
Od načrtovanih treh dni v San Fransciscu nisem pričakoval kaj posebnega, ker me načeloma mesta ne zanimajo toliko kot narava. Kakšna zmota. To mesto je res nekaj posebnega; isto sem naknadno slišal tudi od vsakega, ki je tam že bil. Fotoaparat je bil sicer v drugem planu, je bil pa utrip mesta toliko bolj pristno doživet. Zagotovo se sem še kdaj vrnem.
Od SF smo se nato odpravili proti 10 ur vožnje oddaljenim Bonneville salt flats. Takrat smo že bili vajeni večjih razdalj, zato smo tudi s to potjo opravili kot za šalo. Bonneville slane ravnine so najbolj znane po podiranju hitrostnih rekordov. Na srečo nismo naleteli na kakšen tak dogodek in smo imeli to krasno pokrajino čisto zase. Super :)
USA 2013
Včeraj smo se vrnili z enomesečnega potepanja po jugozahodnem delu ZDA. “Wild wild west”, drži, divji, pa tudi izjemno lep. Prevoženih je bilo okoli 10600 km, videnega in doživetega ogromno … Za začetek ena fotka, ki je nastala na podlagi spanja na lokaciji v avtu, vstajanja pred sončnim vzhodom, vožnje po nepoznanem terenu v puščavo in še dodatnega pešačenja 2 km do motiva. Za piko na i pa še stojalo, brezžični prožilec in plezanje na skalo :)
Marko Einfalt 
Nedavni komentarji