Madagaskar 2009
Po velikosti se Madagaskar uvršča na 4. mesto med otoki in na 46. mesto med državami. Po kriteriju edinstvenosti pa verjetno brez večjih težav zasede 1. mesto. To se občuti na vsakem koraku, v mestih in vaseh med ljudmi, ki so večinoma mešanica azijskih in afriških ljudstev, še bolj pa v naravi, saj naj bi na tako imenovanem Rdečem otoku prebivalo kar 5 % vseh rastlinskih in živalskih vrst na svetu, kar 80 % jih je endemičnih prav za Madagaskar. Izstopajo seveda lemurji, ki so bolj podobni kakšni plišasti igrački, kot pa pravi živali, kameleoni s svojimi čudovitimi barvami in še npr. fossa, po izgledu podobna manjši pumi, o kateri obstaja tudi mnogo lokalnih tabujev (na Madagaskarju znani kot fady).
Naše enomesečno potovanje smo omejili na osrednji in severo-vzhodni del otoka, glavni del pa so predstavljali trekingi po nacionalnih parkih. Obiskali smo jih 5, vsak zase poseben, popolnoma drugačen od ostalih. Od bolj sušnih pokrajin z znamenitimi koničastimi, apnenčastimi strukturami tsingy tsingy, do goratih predelov, kjer nadmorske višine presegajo celo naš Triglav, deževnega gozda, ki je dostopen samo s čolnom ali 5-dnevno hojo, otočka, kjer se srečata divja džungla in morje, kar še najbolj spominja na pokrajino iz filma Jurassic Park, pa do gozdov, po katerih na kilometre daleč odmevajo glasni klici indrijev, največjih lemurjev. Videli smo veliko in še več, npr. 13 vrst lemurjev v njihovem naravnem okolju, nekajkrat nas je celo obkolil cel trop in nam poklonil kar nekaj časa za opazovanje/fotografiranje (kaj bi takrat dal za kakšen boljši objektiv :)). V pogovorih z drugimi ljudmi smo ugotovili, da smo imeli veliko srečo glede opazovanja živali. Izstopa npr. kakih 20 min. dolgo srečanje s silky sifako, še posebej zaradi njegove redkosti, saj sodi med najbolj ogrožene primate na svetu, v naravi jih je samo še nekaj, v ujetništvu jih ni. Seveda našim pogledom niso ušli niti nešteti kameleoni, žabe, kače, gekoni, ptice, mongusi, razne žuželke ter zanimive rastline, večina z “madagascariensis” kot zadnjo besedo v latinskem poimenovanju.
V zadnjih nekaj dnevih smo si ogledali še Antananarivo, glavno mesto, in organizacijo Akamasoa, ki je nastala pod pokroviteljstvom človeka s slovenskimi koreninami, Pedra Opeke. Organizacija pomaga najrevnejšim Malgašem, da lahko nekako dostojno živijo, to pomeni, imeti streho nad glavo in službo, pa četudi je to delo v kamnolomu od zore do mraka za 2000 ariarijev na teden; 1 evro je vreden pribljižno 2800 ariarijev, pretvorbo naredite sami …
Madagaskar smo po enem mesecu kar težko zapustili, saj je bilo res super, edino kar nas je mučilo, je vprašanje o tem, kam oz. katero potovanje se sploh še lahko primerja s tem … V nadaljevanju je nekaj fotk, če se z miško pomaknete nad njimi, se pokaže kratek opis vsake.
M.
Za konec pa še par fotk hrane. Ja, res je tako dobro, kot izgleda, oz. še bolj. Izstopajo pa zagotovo zebujevi “stejki” in morska hrana vseh vrst!! Zraven pa seveda njihovo edinstveno pivo – THB, steklenica, 0,65 l, 5,4 % vol. :)
Marko Einfalt 
Nedavni komentarji