Posočje 3.
Še zadnji sklop fotk s tistega konca. Nekje je bilo rečeno, da ima vsak slovenski fotograf v arhivu fotografijo slapa Kozjak, ki velja za enega najlepših pri nas. No, zdaj jo imam tudi jaz. Glede na prebrano pred obiskom se nisem mogel odločiti ob kateri uri bo najboljša svetloba za fotkat, zato sem šel na varno varjanto in vstajanje ob 4:30 zjutraj ni bilo zaman, ne toliko zaradi svetlobe, kot pa zaradi kolon ljudi, ki jih je bilo srečati na poti nazaj. Da pokomentiram še zadnji dve fotki. Sta rezultat plezanja, preskakovanja struge potoka Predelica, področje katere je bilo leta 2000 opustošeno v enem največjih zemeljskih plazov pri nas in je zaradi tega precej divje ter terja kar nekaj spretnosti, da se prebiješ skozi; čelada močno priporočena. Končni cilj spodnjega dela je Poševni slap, katerega fotke danes ne boste videli, ker obisk ob ustrezni svetlobi zaradi muhastega vremena ni bil mogoč, zato pa dve fotki s poti, ki sta nastali s pomočjo stojala in daljinskega prožilca. Sigurno se tja še vrnem.
Whippet went to a Zoo
Mali hrt si je zelo želel obiskati živalski vrt, zato ga niti sneg ni ustavil! Najbolj je užival ob gledanju morskih levov :)
Nikoli preveč pasjih fotk
Nikoli ni preveč pasjih fotk, na mojem disku pa so vedno na zalogi, tako da bodo ravno prav prišle za tale dolgočasen deževen dan.
M.
Koledar posvojenih hrtov 2013
Končno lahko najavim najnovejši projekt, s katerim sem se ukvarjal kar precej časa in sem nanj zelo ponosen. In sicer gre za fotografiranje za koledar posvojenih hrtov. Na fotografijah smo predvsem želeli prikazati, kako ti posvojenčki uživajo v svojem novem življenju, hkrati pa vseeno opozoriti na problematiko okrutnega ravnanja s temi živalmi, z zbranimi donacijami pa vsaj malo pomagati dvema zavetiščema, ki sta prvi filter, ki jim sploh omogoči preživetje, po tem ko so mučeni ali zavrženi.
Za pokušino lahko objavim dve strani, za ogled vseh štirinajstih pa boste morali priti po tiskano verzijo :)
Koledar bo na voljo od ponedeljka, 15. oktobra 2012, v zameno za donacijo 10 €. Zbrana sredstva bodo namenjana galgom iz zavetišča El Galgo Senior v Španiji in greyhoundom iz zavetišča Cottage Rescue na Irskem. Interesenti me lahko kontaktirate preko maila.
Fotografije: Marko Einfalt, http://www.markoei.wordpress.com
Oblikovanje: Matjaž Corel, http://www.matjazcorel.com
Ideja, tekst: Posvojitelji hrtov
Prevod: Blanka Erhatič, http://www.prevajanje-phoenix.si
Safari 2. del – Lake Manyara, Tarangire
Za konec safarija sta ostala še dva nacionalna parka, precej manjša, vendar pa s svojimi nekaj več kot 3000 kvadratnimi kilometri prav nič manj zanimiva. Kot dokaz bom opisal le en dogodek, da ne bo preveč teksta (konec koncev bi naj to bil le foto blog). Torej, opazimo razburjen trop opic, ki skače okoli neznane točke konflikta. Sprašujemo se, le kaj bi ta točka lahko bila. Ko se še nekoliko približamo, ugotovimo, da je ta točka bolj črta oz. vijuga, ki se ji z drugimi besedami reče kača, natančneje piton. In ne kakršenkoli piton, ampak piton, ki je pravkar pojedel eno članico opičjega tropa. Vsi smo ostali odprtih ust in tudi zaslonk :)
Safari 1. del, Serengeti in Ngorongoro krater
Safari v svahiliju, najbolj razširjenem jeziku vzhodnoafriških držav, pravzaprav pomeni na splošno potovanje. Zame pomeni čisto nekaj drugega, nekaj najboljšega kar lahko človek vidi, najboljše kar sem do sedaj doživel. Na tisoče živali od bivolov, gnujev, zeber, različnih antilop, žiraf, slonov, nosorogov, nilskih konjev, do znamenitih afriških plenilcev; vse kar si prej videl samo v dokumentarcih, zdaj doživiš v živo – neprecenljivo. In še mimogrede, velik odstotek dokumentarcev o afriških živalih je posnet prav v teh dveh nacionalnih parkih, ki sta skupaj velika kot naša Slovenija :). Spati v šotoru pod zvezdnim nebom in poslušati “smejanje” hijen ter smešnih zvokov divjih prašičkov, biti priča krvavemu lovu najhitrejšega tekača – geparda, dobiti želje za dobro jutro od čisto pravega slona, medtem ko lezeš iz šotora še popolnoma zaspan, fotografirati levjo družinico na nekaj metrov v džipu z odprto streho, pri čemer ti mama prav neprijazno pokaže zobe, vstati še v mraku na vrhu kraterja s premerom 20 km s pogledom na divjo Afriko pod seboj in se prebujati skupaj z njo; vse to so stvari, ki so nepredstavljive komur tega še ni doživel, zame nepozabne in upam, da ponovljive v čimkrajšem možnem času.
… in še najboljša pesem o Afriki :)
M.
Afrika 2010
Afrika – ljubezen na prvi obisk? Prvi obisk? Odštejmo “lanski” Madagaskar, ki je skoraj celina zase, Djerba in podobno pa itak ne sodi v to isto divjo, “afriško” kategorijo. Ne vem, mislim, da je odgovor da, bo pa definitivno treba odpotovati tja še večkrat. Na vsak način pa vsakomur ostane globoko v spominu, tako ali drugače.
Ker se letošnje leto bliža koncu, objavljam zaenkrat vsaj tri fotke, ki so pred nekaj dnevi tudi sodelovale na našem tradicionalnem fotografskem natečaju Medicinske fakultete Univerze v Mariboru :). Kasneje pa sledijo še ostale po delih, od začetka potovanja pa do konca.
Srečno 2011.
M.
30 nog v dnevni sobi :)
Ne, ne gre za zabavo s petnajstimi povabljenimi, gre za nadaljevanje prejšnjega posta in ja, mravlje so v glavni vlogi. Kdor je natančno bral, bo verjetno rekel, da sem se pri številki 30 zaračunal ali pa da nimam pojma o biologiji. Slednje bi lahko bilo diskutabilno, pa vendar, saj vsi poznamo: “Bila je huda mravljica, šest črnih nog je imela.” …
Marko Einfalt 
Nedavni komentarji