Prejšnji teden smo se vrnili s 5-tedenske avanture po že dolgo željeni državi na jugozahodu Afrike – Namibiji, no za dva dni smo skočili še preko vzhodne meje v Bocvano, ampak to je bilo ravno toliko, da lahko rečemo, da smo bili tam :)
V Namibiji živi približno dva milijona ljudi, tako kot v Sloveniji, le da je Namibija 40-krat večja od naše državice in je takoj za Mongolijo druga najredkeje naseljena na svetu. To se tudi občuti, saj se zna zgoditi, da se voziš cel dan in ne srečaš drugega avtomobila. Javni prevoz skoraj ne obstaja, tako da je bil edini pravi način potovanja najeti lastnega terenca s šotorom na strehi. Bivanja v lodgih si nismo mogli privoščiti, saj stanejo tudi nekaj sto evrov na osebo na noč, a kaj je lepšega, kot da ti ponoči delajo družbo razne manjše oz. večje živalce, kot recimo dva ogromna oriksa, katera smo tri dni zapored opazovali, medtem ko sta ponoči vztrajno topotala okoli naših šotorov. Veliko ljudi ima pomisleke ravno v tej smeri, vendar je z nekaj previdnosti vsak strah odveč, saj so živali pametnejše in se ljudem že v naprej na daleč izognejo, če se le da. Žal pa za našo izbrano vrsto ne morem napisati česa podobnega, namreč čisto prvi dan v prestolnici sva bila v bistvu tarča ropa, ki se na srečo ni iztekel v prid napadalcem. Med čakanjem pri rdeči luči so trije moški obkolili avto, z velikim kamnom razbili zadnjo šipo in zagrabili moj foto nahrbtnik, v katerem ni bila samo vsa foto oprema, temveč tudi večja količina gotovine, kreditne kartice, dokumenti in ostalo … Še danes ne vem, kako se mi je uspelo z eno roko stegniti nazaj, prijeti nahrbtnik, z drugo pa volan in speljati, medtem pa povleči ruzak naprej. Verjetno mi bo za zmeraj v spominu ostala slika, kako so nahrbtnik potegnili že na pol iz vozila :)
Spodaj je nekaj fotk z nakjučnih delov poti, nato pa lepo po vrsti!
Marko Einfalt 
Nedavni komentarji